PERIMENOPAVZA IN PMS >>> te vprašata: Kaj moraš spremeniti?

 

Se ti je že kdaj zgodilo, da si tik pred menstruacijo začutila žalost, jezo, razočaranje ali nemir? 

 

Kot da nekaj v tebi šepeta: "To ni življenje, ki si ga želim." Ali pa: "Nekaj moram spremeniti."

Morda si mislila, da je to samo PMS. Da si preobčutljiva. Da pretiravaš. Da bodo občutki minili, ko odkrvaviš.

Včeraj smo se v programu Menstrualna Vodnica raziskovale energijo PMS-ja. Energijo poglabljanja vase. Jeseni. 
Žetve.

Fazo cikla, ki nas vsakič znova vpraša: Čemu sem v tem ciklu namenila svojo energijo? Kaj sem negovala? In ali živim življenje,
ki je v skladu z menoj?

Čeprav zna biti ta faza absolutno zahtevna,
sem nad njo navdušena.

Zato, ker vem, da to ni le hormonsko dogajanje. In da ga. Kritičarka, ki stopi v ospredje, hoče najboljše za nas. Spodbuja nas, da ne zafrčakmo svoje energije, svojega življenja in svojih Sanj. 

Si predstavljaš, da tako gledaš na svoje kritične monologe? Kot spodbudo, da vidiš, kje živiš življenje, po katerem hrepeniš in kje potrebuješ narediti spremembe! 

Če smo svojo energijo namenile temu, kar nam je res pomembno, bomo čutile, da smo zveste sebi, da smo na pravem mestu. 

Če pa smo se razdajale drugim, pozabile nase ali prelagale sanje, se lahko pojavijo žalost, jeza, obžalovanje ali občutek praznine.

Prav zato je PMS tako dragocen učitelj. 
Ne pokaže nam le, kaj se dogaja v tem ciklu. 
Pokaže na tudi večje
življenjske premike. 

Ta faza cikla je namreč ekvivalent peri-menopavzi. 
Obdobju, ko življenje
začne razpadati.

Ko tisto, kar smo gradile leta, pogosto ne deluje več. Ko ne moremo več živeti na avtopilotu. In tako kot nas PMS vsak mesec povabi, da preverimo, ali smo še vedno v stiku s svojo Dušo, tako nas peri-menopavza vabi na globlji zmenek s seboj in svojo resnico.

Zato je tako dragoceno slediti svojemu ciklu
in ciklom narave.

Pozimi, v času krvavitve, počivamo. Prisluhnemo sebi. Sidramo vizijo. Ko si dovolimo počitek, se začne obnavljati pogum
in zaupanje vase.

Nato pride pomlad. Energija Mladenke. 
Čas novih idej, navdiha in avantur.

Poletje pa je čas zaveze. Čas oploditve.
Čas, ko svojim sanjam rečemo:

"Da."

Ko jih negujemo. Hranimo. 
Zalivamo z ljubeznijo in pozornostjo.

Poletje nam šepeta: 

"Ljuba, sij.
Dovoli si svojo magnetičnost.
Dovoli si vzeti prostor.
Nameni svojo življenjsko energijo temu,
kar kliče tvojo Dušo."

Da bi jeseni imele dobro žetev.

🌞

Želiš podrobneje raziskovati svoje ženske moči? IN PREOBLIKOVATI ZAPISE  O SVOJI ŽENSKOSTI? Pridruži se programu MENSTRUALNA VODNICA:  iniciacija v ženske moči 👇👇👇 Prijaviš se s klikom na spodnji gumbek ali pa mi pišeš na alunatemple@gmail.com

⚜ ✨Ja, točno to potrebujem! ✨ ⚜

LITERARNI VEČER: O užitku, revoluciji in romanu CIMRA

 

Včeraj smo se družile s CIMRO, ljubezensko in družbeno angažiranim romanom Simone Hamer. Tam ob Ljubljanici smo zobale češnje in list za listom odstirale: "Kje smo tudi me, kot Mirna, junakinja romana?"   Na katerem križišču življenja stojimo, ki nas snubi h novim korakom? Kje se osvobajamo "korzeta pridne ženske", ki vedno naredi vse prav, nagrade za to pa ni? Kje si lahko damo dovoljenje, da je naše življenje lahko bolj prepojeno z živostjo? Pogovarjale smo se o patriarhatu, o ranljivosti, ki jo čutimo, ko delamo nove korake, o biti druga drugi navdih za nove dogodivščine.  Pa tudi o Carlosu, ki je Mirno spodbudil k odstiranju ljubimke in asertivnosti! Hahljale smo se ob prebiranju Laurinega manifesta.  Laura je Mirnina prijateljica, ki je doktorirala iz užitka. Ja, tudi to se da! Ko smo ga prebrale že tretjič, pa smo se krohotale. Takole pravi: "Da spolnost ni in ne bi smela biti vrhunec odnosa. Da je toliko pomembnejših stvari, ki ti prinesejo zadovoljstvo. Varnost, podpora, razumevanje – s tem se je tolažila, ko je še bila v t. i. izpolnjujočem partnerskem odnosu in se ni mogla spomniti, kdaj je Iztok nazadnje pometel pajčevino iz njene vagine, niti kdaj jo je sama. Laura jo je nekam čudno sočutno poslušala, rekla, da je to vse lepo in prav, ampak, AMPAK!, da smo dolžne vsem ženskam, ki so živele v času, ki še ni poznal ščegetavčka in kunilingusa – orgazme. Čim več njih! Da se moramo dajati dol kot nore – same s sabo, v dvoje, troje, kakorkoli nam pač paše – da izbrišemo ta izvorni greh. Da je ženski orgazem največje revolucionarno, pa tudi politično dejanje.  Po tem manifestu se ji je Mirna pač lagala glede ognjemetov, ki jih je doživljala. Toliko revolucionarke je vseeno bilo v njej!" Ampak. Ampak. AMPAK! Je odmevalo ob Ljubljanici: To je plakat, ki bi moral viseti na mostu čez Ljubljanico! Manifest, ki bi ga morale nalimati na hladilnik. Si ga vtetovirati na nadlaht.  Da spremenimo odnos do užitka! Pa ne samo posteljnega. Ampak užitka: ŽIVETI. To je revolucija. In to naju pripelje do tretjega dela najinega raziskovanja, kako Biti dobra mama sebi. Vzgojene smo biti pridne. Resne. Odgovorne. Fokusirane. To so izvrstne kvalitete, ko zasledujemo svoje sanje. Ko je treba plačat položnice. Ampak mnoge smo to odgovornost posrkale v svoj sistem, ker je bila to edina izbira. In sedaj ne znamo drugače. Kreiramo. Živimo poslanstva.  Skrbimo za druge. Delamo. Ampak vsake sanje zahtevajo tudi žmoht. Radost. Igrivost. Lahkotnost. Kaj nam bodo dosežki, če smo zaradi njih izsušene. Izmozgane in utrujene. Če je na našem koledarju samo delo! Zato je današnje povabilo sledeče: Poglej v svoj koledar. Kdaj si bila nazadnje na zmenku s seboj? Kdaj si bila nazadnje na zmenku s prijateljicami? Počela nekaj, kar je namenjeno zabavi? Ker tebe nahrani. Ker tebe napolni. Ker si to želiš. Ker te to dela živo? Kdaj si se nazadnje nasmejala do solz? No, to daj sedaj v koledar in na to do-listo. Ples. Smeh. Igranje z glino. Kopanje v reki. Ženski krog. Nekaj, kar prelagaš na prihodnost ... ... pa si to želiš početi. Daj, odpri svoj koledar! in označi z RDEČO: ZMENEK S SEBOJ. ZMENEK S PRIJATELJICAMI. HRANA ZATE.

Tako kot roža zacveti, ko jo redno zalivamo z ljubeznijo in pozornostjo, tako zacvetimo tudi me, ko se zalivamo z ljubeznijo in pozornostjo. Vsaka mišica se krepi, ko jo vadimo. Tudi mišica sočutja.  Tudi mišica spodbujanja. Tudi mišica radosti.  Tudi mišica, biti »dobra mati« sebi.