Pred dnevi sem imela sklepni obred #rdečegaŠotora Cukrarna.
Vrtnice, zelišča in Boginjo, ki je poslušala naše delitve
sem nesla k Savi.
Tam blizu imam vrt, in sprva sem mislila, kako bom darovala na Vrtu, a me je poklicala Reka in skale ob njej. Tam smo že imele nekaj obredov z ženskami. Ljubim te skale. To turkizno zeleno vodo.
Šmarno goro, ki nam drži prostor.
Zložila sem rože v Mandalo.
sem nesla k Savi.
Tam blizu imam vrt, in sprva sem mislila, kako bom darovala na Vrtu, a me je poklicala Reka in skale ob njej. Tam smo že imele nekaj obredov z ženskami. Ljubim te skale. To turkizno zeleno vodo.
Šmarno goro, ki nam drži prostor.
Zložila sem rože v Mandalo.
Okoli nje pa kot osmerokotno Sonce darovala pelin. Pelin je rastlina, ki podpira sanjanje, tisto globoko iz maternice. Tisto, ki je v stiku z najglobljimi predeli naše Duše.
Pelin je zdravilka ženske linije, te,
ki teče do naše prve Matere.
Pelin je zdravilka ženske linije, te,
ki teče do naše prve Matere.
Na središče Mandale sem položila Boginjo.
Starodavno mater. Njena maternica, trebuh,
noge so se stopile v Vrtnice.
Dolgo nisem mogla izreči ničesar.
Samo ustvarjala sem. Potem sedela ob njej.
Počivala. Dihala. Gledala tok reke.
In potem sem se premaknila malo višje, da sem imela ptičjo perspektivo na mandalo in reko.
Ure so tekle.
Hranilne ure delati nič. Počivati v sebi.
Rdeči šotor ... Eden od odmevov, ki je tako zavibriral v krogu. Počivanje.
Ženska, ki počiva.
V nekem trenutku sem opazila, da reka narašča, in kmalu je postalo jasno, da bo reka vzela mandalo in jo odnesla s seboj.
V tem trenutku so prišle pesmi,
so prišle solze ... so prišle besede ... ko je reka v nežnem valu suvala v mandalo, jo rahljala, in kos za kosem odnašala vrtnice z reko naprej.
Kot bi me/nas spodbujala:
Naprej, hči moja.
Naprej, ... dihaj.
Rahljaj.
Vem, da te je strah.
Vsak val strahu je popadek,
razkraja strukturo tega, kdor si bila,
da se rodiš nova ti.
Reka teče Naprej.
In ti z njo.
Lepota v Reki, ki teče naprej.
Rdeče vrtnice. Rumene vrtnice.
Roza vrtnice.
In z njo kar utripa v srcu,
naša hrepenenja.
Naše molitve.
Naj te poboža lepota ujetih utrinkov.
In podpre tvoje rojevanje VASE. To, kamor te kliče življenje.
Nežno. Pogumno. Z zaupanjem vase, v svojo ciklično naravo, ki te vedno znova spominja, da je življenje cikel rojstva in smrti. In ponovnega ROJSTVA.
Trenutki predaje, ko je reka rahljala Mandalo in jo
kos za kosom odnašala NAPREJ. ...
P. S. Počasi se iztekajo prijave na spletni program #menstrualnaVodnica potovanje v MATERNICO, k naši cikličnosti, k naši reki življenja. K blagoslovu BITI, kdor smo, v vseh ženskih obrazih. Obrazih moči. Obrazih ranljivosti. Da se zasidramo VASE.
V svojo žensko moč.
Da to, kar smo se v Cukrarni smejale: »Kateri dan si cikla si pa ti?«, vemo, in vemo, kaj so naše moči tega dne! Jih znamo uporabiti, za kreiranje svojega življenje. Iz osrediščenosti v sebi.
Da spremenimo odnos do menstrualnega cikla,
odnos do ŽENSKE MOČI! Zase.
In za generacije, ki še pridejo.
Pričnemo 12. 6. 2023.
⫸⇢ Prijava s klikom na gumb do zapolnitve mest.
⫸⇢ Podrobnosti programa klikni tukaj …
⫸⇢ Podrobnosti programa klikni tukaj …
Zasidraj se v svoji ženski moči.
Izrazi svoje življenje!
Z ljubeznijo in vizijo,
Suzana
⇠⫷ ❤️ ⫸⇢