Draga Ženska, pozdravljena!
Si kdaj pomislila zakaj nas je tako strah deliti sebe?
Svojo resnico? Svoj resnični Glas?
To za kar nam bije Srce?
Skoraj leto dni je, kar sem se vpisala na Feministični Marketing h Kelly Diels. Ko sem začela ta študij, je bila moja Namera, da uzrem svoje delo in kako ga deliti s teboj. Začutila sem, da sem prišla do točke, kjer se ne premikam naprej, da poslovno ne rastem. Stvari, ki sem jih poskušala, niso imele kakega haska, vsaj ne v mojih očeh, in čutila sem, da je čas, da se podprem z nekom, ki je mojster, kjer sem jaz šibka.
H Kelly me je pritegnil njen slogan, ki se mi je zdel, kot bi ga napisala sama. "Delite, za kar vam bije srce in ljudje se bodo usedli, k vašemu ognju." In njen tagline: Money & Justice. Denar in Pravičnost. To je to.
Pogledati v svoje vrednote, v to, za kar mi bije srce. Prevetriti in ozavestiti notranji patriarhat. IN se okrepiti finančno. Če si samozaposlena, potem veš, kako finance enkrat so, drugič jih ni. Realni in nič kaj lahki izzivi samozaposlenih.
Že takoj na začetku me je podprla, da sem rodila program Ženske Portale Moči: Zasidrana v Maternici, Zasidrana v Sebi, ki je poprej nekaj let čakal na Rojstvo.
Kar se povezuje z uvodnim vprašanjem: Zakaj nas je tako strah deliti svoj Glas.
In pod deliti svoj Glas mislim deliti resnico, ki utripa v našem srcu, v naši maternici, v našem drobovju. Deliti našo kreativnost. Znanje. Umetnost. Tisto, kar je naša ljubezen, tisto, kar je naša bolečina, tisto v kar VERJAMEMO! Tisto necenzurirano.
Urška P. Iršiš ima izvrsten slogan, #tovamnebovšeč, ki bralce in bralke pripravi na to, da jim bo (morda) stopila na žulj. In čeprav racionalno vemo, da ne moremo biti všeč vsem ljudem, ne želimo biti nevšečne. Želimo pripadati. To je človeška potreba. Ne želimo stopiti izven okvirjev in ograje, kakšne smemo biti, v katero so nas vzgojili starši in družba. Ta izziv imamo predvsem Ženske!
Bodi lepa. Pa prijazna. Pa ne vznemirjaj.
Ne mešaj d...a! Ne teži!
Kar seveda prinese to, da ne bomo všeč VSEM ljudem. Pika. Če imamo tendenco, da smo »people pleaserke«, potem nas čaka orenk Oreh za pregristi se skozenj. In ta oreh zna biti tisti, s katerimi si tako napolnimo usta, da prav nič ne povemo. Da umolknemo.
Janne Robinson je nekaj časa uporabljala fantastičen slogan, v katerem je svojo Skupnost Žensk snubila, da postanejo: Women-who-dont-give-a-fuck. Da razvijejo to mišico.
.png)
Pa poglejva s praktičnega vidika.
Kako osvojiti to mišico? Kako premagati te notranje izzive? Ta notranji patriarhat? Ker to je trening. To je fitnes našega uma. In kot vsaka mišica tudi ta potrebuje vajo!
Kaj razmišljati preden se podaš v pisanje objave? Ali prodajo svojega izdelka? Ali promocijo delavnice? Ali začetek nove Poti?
Ker veva, da včasih smo v toku, si zaupamo, ne razmišljamo, hormoni super štimajo, energija teče. Ampak nismo vedno v toku. In če bomo delovale samo takrat, ko smo v toku in naravnane na srčka, ho, potem veva, kaj sledi, kajne?
Kelly pravi, da imamo v svojem Krogu dve skupini oseb:
- Prva skupina je TO JE ZATE.
- Druga skupina TO NI ZATE.
In naše delo je namenjeno PRVI SKUPINI OSEB. Pogosto pa se zahakljamo pri drugi skupini.
Predstavljaj si sliko. Sedim pred ekranom. Pripravljam se, da podelim objavo, da se bodo kmalu odprla vrata v jesenske Ženske Portale Moči, ko se oglasijo gremlini.
V ospredje stopita Ga. Kritičarka in Ga. Popolnost, včasih je njun glas podoben Mami, včasih Očetu, včasih je tu kaka Prijateljica, včasih kakšna Sledilka, ki sem ji nekoč stopila na žulj, in že slišim njihove komentarje.
Ob misli, da bi prav Ona brala ta zapis, čutim, kako me prvotni navdih zapušča. Telo namesto navdiha začne polniti nemir. Vdih izdih.
Prižgem svečko.
Ja, draga Mami.
Dragi Oče.
Draga Sledilka.
Draga bivša Prijateljica.
Preden moji prsti začnejo ponovno pisati v mislih izrečem: Dragi Vi, ki vam grem na Živce, ker sem glasna, ker si upam, ker se učim sidrati svoj Glas. Ker govorim o stvareh, ki vam pritiskajo na živce. Ker moje delo ni "fast food". Ker nekatere stvari ponavljam.
To pisanje NI ZA VAS.
Nikakor.
Prosim, odidi ... poglej, kako objavo, ki je bolj po tvoji meri. Ki je v skladu z vrednotami, ki tebe nagovorijo. Ja, lahko odideš. Smrt je za vogalom. Zakaj bi sledili objavam nekoga, ki vas jezi?
VDIH. IZDIH.
In potem pomislim na ŽENSKE, ki mi pošljejo Pisma z zahvalami za moje delo. Za moje besede. Za to, kdor sem. Ki so potovale z menoj na delavnicah, obredih, prebirale Oraklje ali moja Pisma.
Z nekaterimi potujem že od začetka Te Poti, kupaj rastemo, nekatere so se pridružile pred kratkim. Ženske, katerih izzive sem spremljala. Ženske, katerih pogum me navdihuje. Spomnim se besed, kako sem se jih dotaknila in spodbudila, da so naredile premike.
Da sem v njih videla, kar je bilo še seme in jih spodbudila, da ga začnejo zalivati. Da zmorejo. Navijala za Njih! Ko one niso zmogle. Ko si še niso zaupale.
Jih spodbudila kot mama, katere niso imele, ali pa so bile te Matere toksične, kritične, ljubosumne. Ja, tudi takšne mame imamo.
In pomislim, kaj je ENA STVAR, ki jo lahko delim, ki bo podprla te Ženske? Da bodo pogumneje delile svoj Glas. Svoje umetniške izdelke. Svoje delavnice. Svoje produkte. Svoje znanje. Svoje ideje!!!
Ko gradijo zaupanje vase in se sidrajo v svojo Žensko Moč?
Uhhh, zdaj pa začutim, kako Ogenj začne teči skozme. Zdaj pa vidim, da sem v Toku. Za te ženske pišem. Za njih mi bije srce. TO JE ZA VAS!
Za vas, ki vas moje objave navdihnejo.
Ki vas podpre moje znanje.
Moja ljubezen.
Želim soustvariti družbo, kjer DELIMO SVOJE TALENTE, kjer ustvarjamo Svet, ki časti lepoto, ki spoštuje in neguje življenje. Kjer si pomagamo sidrati v svojo Žensko moč. Družba tega ne bo naredila. Me, smo tiste, ki ustvarjamo drugačno zgodo Ženske.
Zato, deli svoj Glas.
Svoje produkte.
Svoje kreacije.
Svoje znanje.
Svoje ideje!
Pomembno je!
Tvoja USTVARJALNOST in unikatni doprinos
sta NUJNA.
In ko te napade glas gospe Kritičarke, ki te vrže v zavlačevanje, v strah pred delitvijo, ker to še ni dovolj dobro, ali ker je nekdo drug že razpravljal o tej temi ali imel delavnico s podobno tematiko. Ustavi konje.
Vdih. Izdih.
Stresi svoj telo.
Kot bi odpadle gnile hruške. To je kompost.
To ni za te osebe.
Spomni se, za koga ustvarjaš!
To je tvoje VODILO.
In ja, dovolj je tudi, če rečeš, ustvarjam ZASE,
KER MI TO PRINAŠA RADOST!
Radost je moč.
***
P. S. Eden od Gremlinov se je oglasil, joj Suzana, to Pismo je tako dolgo. Kdo bo to bral? Ja, vem, je daljše Pismo. In v družbi, kjer smo naučeni na Instagram in Facebook hitrost, je tole prav konzervativno dejanje. A v skladu z mojimi vredotami. Počasna hrana!
P. S. 2 Uporabljaj to Prakso 21 dni! Poročaj, kako ti bo šlo, kakšne spremembe opaziš. Shrani objavo za prihodnost.
